Jani je motor skupine, ki se nikoli ne ugasne. Če bi v slovarju iskali definicijo za “nikoli pri miru”, bi tam verjetno našli njegovo sliko z bobnarskimi palicami v rokah (ali pa kar s prsti, ki ravnokar bobnajo po mizi). Jani je tisti element Yu generacije, ki skrbi, da se v bendu vedno nekaj dogaja – pa če si ostali to želijo ali ne.

• ADHD na dveh nogah: Jani je popolno nasprotje Lanove umirjenosti. Njegova energija je neizčrpna in njegova potreba po ritmu se ne konča na odru. Če nima pred sabo bobnov, bo bobnal po sebi, po sosedu, po armaturi v kombiju ali po krožniku. On ne le igra ritma – on je ritem, ki se preprosto ne more ustaviti.

• Jezik, ki prehiti bobne: Jani je ekstremni ekstravert, ki govori hitreje, kot udarja po činelah. Vsi se strinjamo, da mu “jezik dela 200 na uro” in da v zgovornosti premaga marsikatero žensko, če ne ravno vseh. V skupini je on tisti, ki polni tišino, sprašuje, komentira in drži debato v polnem teku, ne glede na uro ali utrujenost ostalih.

• Arhivist vicev in mladostnih anekdot: Njegova največja posebnost (in hkrati “nočna mora” ostalih članov) so njegove zgodbe. Jani je mojster pripovedovanja anekdot iz otroštva in vicev, ki jih vsi ostali poznajo že na pamet. V bendu je nastala prava interna olimpijada – tekmujemo v tem, kolikokrat smo katero zgodbo že slišali. Čeprav so nekatere slišali že stotič, je Jani sposoben vsako povedati s takšnim žarom, da se na koncu vsi smejimo – če ne vicu, pa dejstvu, da ga spet poslušamo.

• Glasbena vloga: Ta njegova nemirna energija je tisto, kar daje Yu generaciji udarni “drive”. Na odru je Jani neustavljiv; njegova hiperaktivnost se pretvori v izjemno dinamično in energično bobnanje, ki publiko prisili h gibanju. Brez njegovega nemira bend ne bi imel takšnega ognja. On je tisti, ki drži tempo, ne le glasbeno, ampak tudi po energiji, ki jo bend potrebuje, da preživi dolge poti in pozne koncerte.